Medtem ko se zvok v zraku širi s hitrostjo približno 340 m/s, v morski vodi potuje kar 1.500 m/s. To pomeni, da živali, kot so kiti in delfini, lahko slišijo zvoke na izjemnih razdaljah – tudi več sto kilometrov daleč!
Razlog za to so fizikalne lastnosti vode: večja gostota, pritisk in temperatura vplivajo na to, da se zvok širi hitreje in bolj učinkovito kot v zraku. Morski svet tako uporablja zvočne valove za komunikacijo, orientacijo in zaznavanje plena.
Ena najbolj fascinantnih naravnih pojavnosti je t. i. SOFAR kanal, v katerem se lahko nizkofrekvenčni zvoki “ujamejo” in potujejo tisoče kilometrov brez večjih izgub.
Zato je varovanje morskega okolja tudi varovanje tišine in zvočnega miru – pretiran hrup iz človeških virov lahko resno moti življenje pod gladino.
Vir: NOAA Ocean Explorer – Understanding Ocean Acoustics
